Nanotehnologija omogoča uporabo materialov na atomskem in molekularnem nivoju. Omogoča izdelavo novih materialov in proizvodov s posebnimi lastnostmi, ki se vedno bolj uporabljajo v vseh industrijah.
Nanotehnologija je omogočila tudi proizvodnjo tekočih keramičnih termoizolativnih premazov s posebnimi lastnostmi. Osnovna sestavina teh premazov so ekstremno majhne keramične kroglice, ki so med sabo povezane s posebnimi polimeri. Polimer torej deluje kot vezivni material, sam premaz pa se na zraku in svetlobi pretvori v ekstremno učinkovit termoizolacijski in antikorozivni sloj.
Premaz se nanaša kot gostejša barva, deluje pa kot toplotna prepreka, ki ima tudi vodonepropustne, antikorozivne in ognjeodporne/zaščitne lastnosti.
Bronya je najboljša keramična nano-termoizolacija nove generacije. Uporabi se lahko na skoraj vsakem materialu (kovine, beton, kamen, les itd..). Ko se premaz posuši, že termoizolacijsko deluje. Ker ima zelo nizek koeficient termične oz. toplotne prevodnosti (samo 0,001 W/mK (±0,0002 W/mK)), prehoda toplote skoraj ni, kar pomeni, da tudi preprečuje kondenzacijo vode, s tem pa tudi pojav korozije (npr. na kovinskih ceveh) in pojav plesni (npr. v kopalnicah, kleteh, garažah…).
Bronya se uporablja za toplotno izolacijo fasad, streh, podstrešij, notranjih zidov, kleti, garaž, okenskih špalet, cevovodov, parovodov, dimnikov, cistern, ter peči, avtoklavov in strojev, ki oddajajo veliko toplote in povsod tam, kjer je zaželeno, da je izolacija čim boljša, debelina le te pa čim manjša (kontejnerji, (avto)hladilniki, specialna vozila, izolacija pod talnim gretjem itd.).
Bronya se uporablja tudi za odpravo ali zmanjšanje učinka toplotnih mostov oz. toplotnih izgub, ki jih toplotni mostovi v zgradbah povzročajo, ali za odpravo vlage in plesni, ki jo ti mostovi tudi običajno povzročajo na notranjih stenah objektov.
Posebna vrste Bronye se uporablja tudi kot vodonepropustni premaz za terase, ravne strehe, bazene in podobno ali pa kot ognjezaščitni in ognjevarni premaz, ki lahko do 120 minut (kar je odvisno od debeline premaza) preprečuje prehod ognja na drug material ali pregrevanje konstrukcij.
Bronya se lahko uporablja v temperaturnem območju med -60°C do +200°C (neke vrste tudi do 260°C).
Pri vsaki novi tehnologiji se ponavadi hvalijo in izpostavijo dobre lastnosti in zamolčijo slabe lastnosti. Ker te dileme vedno obstajajo, bomo poskusili odgovoriti na vprašanja, ki si jih zastavljamo.
Na trgu imamo več proizvodov, ki se uporabljajo za izolacijo in za namene, za katere se lahko uporabi tudi Bronya. Kako se odločiti, kaj bi izbrali in kaj je bolje?
Koeficient toplotne prevodnosti miniralne volne je okoli 0,045 W/mK, koeficient toplotne prevodnosti Bronye pa je samo 0,001 W/mK, torej je toplotna prevodnost pri Bronyi znatno nižja.
Dodatno lahko razliko med termoizolacijskimi materiali vidimo pod mikroskopom.
Originalni termoizolacijski premaz BRONYA – pod mikroskopom se vidi posebna mikro-struktura votle keramične kroglice, ki jih povezuje polimer. Votle kroglice preprečujejo prenos toplote, ker delujejo podobno kot vakuumski izolatorji.
Termoizolacijski premaz 2 (imitacija) – pod mikroskopom se vidi “razbita” mikro-struktura enega izmed konkurenčnih materialov.
Termoizolacijski premaz 3 (imitacija) – ta nima razvite mikrostrukture, ki bi preprečila prenos toplote v okolje.
Kakšna je obstojnost Bronye glede atmosferskih vplivov
Ali ima Bronya pomanjkljivosti?
V primeru nanašanja s kompresorji je potrebno razpolagati s pravim modelom AIRLESS kompresorja, ki zmore skozi brizgalne šobe zadovoljivo razpršiti gostejše premaze, kar Bronya tudi je. Primerni so npr. kompresorji, ki se uporabljajo za strojno nanašanje kita na stene objektov.
Fizikalni principi prenašanja toplote
Najenostavneje je prenos toplote obrazložen na Wikipediji (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prenos_toplote):
Prenos toplote je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Za toplotni tok, ki je posledica krajevno in časovno spremenljivega temperaturnega polja, veljajo zakoni termodinamike.
Prenešeno toplotno energijo se lahko meri le posredno z merjenjem temperature.
Na splošno se loči (vsaj) tri osnovne, fizikalno različne mehanizme, čeprav ti v praksi pogosto nastopajo istočasno:
- prevajanje toplote ali kondukcija,
- prestop toplote ali konvekcija,
- sevanje toplote ali radiacija.
Poljudno se za opisovanje prenosa toplote marsikdaj uporabi pojme prevod toplote, prestop toplote, izgubljanje toplote, pridobivanje toplote ter prehod toplote.
Prevajanje toplote (kondukcija) pomeni prenos toplote (toplotnega toka) iz toplejšega dela proti hladnejšemu delu skozi določen material oz. snov. Vsak material odlikuje faktor toplotne prevodnosti. Proporcionalnostni faktor λ je toplotna prevodnost snovi (snovna značilnost), največjo prevodnost pa imajo v splošnem čiste kovine, pri plinih in parah pa je najmanjša.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prenos_toplote
Prestop toplote ali konvekcija pomeni prenos toplote iz tekočin ali plinov na trdno površino (npr. kovinsko cev). Lep primer je centralno ogrevanje, kjer topla voda, ki potuje po ceveh, odda toploto skozi stene cevi in radiatorjev v prostor.
Sevanje toplote ali radiacija je prenos toplote preko sevanja. Vse snovi oddajajo toploto v obliki toplotnega sevanja (elektromagnetno valovanje), ki pride do izraza pri višjih temperaturah. Višja je temperatura ogretega telesa, bolj čutimo prenos toplote v obliki sevanja tudi ljudje (npr. ogret kamin). Telesa sevano toploto tudi vsrkavajo, odbijajo in prepuščajo.
BRONYA kot tekoči nano izolacijski premaz minimalizira vse tri načine prenosa toplote. 80% premaza namreč sestavljajo mikro kroglice napolnjene z razredčenim zrakom, ki je – poleg vakuuma, najboljši izolator in ima kot plin izredno majhno toplotno prevodnost (glej tabelo zgoraj). Na ta način je prevajanje toplote skozi snov zmanjšano na najmanjšo možno mero. Zaradi mikrokroglic napolnjenih z zrakom, ki delujejo skoraj kot vakuumski izolator, pa je tudi prenos toplote s konvekcijo ali sevanjem minimaliziran.
Testiranja v laboratorijih so pokazala, da znaša faktor toplotne prevodnosti za Bronya keramične termoizolacijske premaze samo 0,001 W/mK (±0,0002 W/mK)!
Za primerjavo, faktor toplotne prevodnosti klasičnih izolacijskih materialov, kot so stiropor in kamena volna, znaša okoli 0,05 W/mK. Poleg tega lahko stiropor ali kamena volna zaradi atmosferskih vplivov, vlage in drugega v zelo kratkem času izgubijo tudi do 40% termoizolacijskih lastnosti, po drugi strani pa predstavljajo ti materiali tudi izvor prahu in alergenov.
Pomembno je vedeti, da:
- So lastnosti klasičnih izolacijskih materialov neposredno odvisne od debeline – večja je debelina, boljša je izolacija.
- Lastnosti termoizolacijskih premazov temeljijo na izkoriščanju fizikalnih lastnosti, ki minimalizirajo prenos toplote za vse 3 fizikalne načine. Zato že tanek sloj takega premaza (npr. 1mm) deluje tako učinkovito kot nekaj centimetrov debela klasična izolacija.
Dodatne informacije o nano izolacijah lahko dobite na naslednji povezavi: Ekofluid –Nano-termoizolacije.